Praznik vseh svetih je. Jezus nama v evangeliju zaupa sintezo in srce krščanstva. Izroči nama svojo osebno izkaznico. Pove nama, kdo in kakšen je Bog. Pokaže nama obraz uresničenega človeka. Želi naju spomniti na najino pravo dostojanstvo in vabi, da bi ga živela.
Po poslušanju mojega razmišljanja te povabim, da vzameš v roke Sveto pismo in še enkrat prebereš Jezusovo oznanilo o tem kdaj smo resnično srečni, na začetku petega poglavja v Matejevem evangeliju.
Koga torej Jezus smatra za srečnega, kar pomeni beseda blagor?
Za srečne smatra tiste, ki jih midva smatrava za nesrečnike in od Boga zavržene. Zanj so srečni ubogi, ponižani, zaničevani, žalostni, usmiljeni, krotki, tisti, ki so čistega srca. Ali nas sedanja epidemija s svojimi ukrepi ne vabi vsaj v nekatere od pravkar omenjenih notranjih drž? Po Jezusovo nekaj velja tisti, ki nima, si ne more privoščiti in ni pomemben. Koga pa midva smatrava za srečnega in mu tiho zavidava? Skupaj z vsemi sodobniki blagrujeva vse tiste, ki si lahko veliko privoščijo, veliko imajo in nekaj pomenijo v gospodarstvu, politiki in medijih. V tem času epidemije je ta skušnjava še toliko močnejša. Prepričana sva, da zgodovino pišejo mogočni tega sveta. Vsako drugo razmišljanje se nama zdi hipijevsko sanjaštvo.
Če pa resno bereva Jezusove blagre, so v resnici nesrečni tisti, ki jih imava midva običajno za blažene in srečne. Tisti pa, ki jih imava za nesrečne, so v resnici blagoslovljeni in blaženi.
Jezus ne razglaša za srečne prikrajšanih zato, ker so slabo, ampak zato, ker je Bog za njih in z njimi, ker je v Jezusu eden izmed njih. Zato so razglašeni za srečne. Zaradi Božje pravičnosti, ki vsakomur daje tisto, kar potrebuje, ne tisto, kar zahteva in misli, da mu pripada. S tem ozdravi korenine najine krivičnosti. Midva sva krivična zato, ker smatrava za srečnega tistega, ki si lasti čast, imetje in oblast. Jezus nama odpre oči, da ta lažni kriterij obrneva na glavo. S tem omogoča, da živiva in ustvarjava dober in lepši svet. Tudi sredi pandemije.
Dragi sogovornik ali sogovornica, ali morda prav zaradi blagrov doživljaš Jezusa kot novodobnega hipija, ki ni imel kaj dosti pojma o realnem življenju?
Zaradi blagrov ima Jezus med nami nešteto sovražnikov. Na eni od internetnih klepetalnic sem bral izjavo nekega moškega, ki pravi, da tam, kjer je Kristus, njega ni in se sam ne more uveljaviti. Doživlja ga kot nekoga, ki mu krade njegovo lastno uveljavitev. Zato stori vse, da Kristusa briše, kjerkoli je le mogoče. Še posebej mu je trn v peti Cerkev, ki Kristusa in njegovo besedo oznanja.
Kaj je torej vsebina blagrov, da prebudi v nas takšen strah in sovraštvo?
V blagrih Jezus pove, kdo so tisti, ki so iz svojega življenja naredili nekaj, kar ostane za vedno in je Božje. Pove tudi, kakšni so. Kriteriji, ki jih on uporablja za presojo tega, kdo v resnici sodeluje z življenjem in ga gradi, so ravno nasprotni kriterijem, ki jih imava midva. Jezus govori in živi Božje kraljestvo. Njegov način bivanja kaže, da je Božji sin in vsem brat. Nasproti njega je človeško kraljestvo, ki ima za osnovo človeka brez Boga očeta. Zaradi negativne vere, da Boga ni in ga ne sme biti, človek živi sebe kot samega, ogroženega in proti vsem naperjenega. Zaradi te notranje praznine Kajn še vedno ubija Abela. Ali niso protesti ob petkih in vsa sovraštva, ki jih izražamo po spletu prav odraz tega? Gre za dva načina bivanja, ki se med seboj izključujeta. Slednji, ki temelji na negativni veri, da ni Boga, hoče na vsak način odstraniti iz svoje srede prvega, ki temelji na veri v Boga Očeta in v nas kot njegove sinove, med seboj pa brate in sestre.
Kristus ni tisti, ki naju zatre in uporabi, kakor delamo mi drug z drugim, če svoje življenje temeljimo na negativni veri, da Boga ni. Kristus omogoči, da midva v polnosti sva in ustvarjalno živiva vse svoje darove v odnosu do drugih in sveta.
V tem je jedro svetosti, ki jo praznujeva na praznik vseh svetih. V to sva skupaj z vsemi kristjani in ljudmi dobre volje povabljena tudi midva. Povabim te, da vsak dan znova svobodno in z odločitvijo zjutraj postaneva njegova učenca, da se mu približava, ga poslušava in hodiva za njim. Lep praznik vseh svetih ti želim. Letos bo zaradi epidemije drugačen in nekaj posebnega. Za Boga ni ovir, sploh, če hrepenimo in mu pustimo svobodo, podobno kot jo on pušča nam.