»Vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, storite tudi vi njim; to je namreč postava in preroki.«
Če to upoštevamo, postajamo sinovi, popolni kakor Oče, ki je ljubezen do vseh. Ljubezen se izraža v »delovanju«. Sebični dela zase in zahteva, da drugi delajo zanj: postavlja svoj jaz v središče vsega, kot črno luknjo, ki vse požira. Kdor ljubi, dela za drugega, ki ga je postavil v svoje središče, je kakor sonce, ki daje luč in življenje. Če ljubim, obrnem na glavo lastna pričakovanja in jih spremenim v pozornosti do drugega, lastne pravice v dolžnosti do njega. Za tistega, ki ljubi, potrebe drugega postanejo njegove naloge. S tem se premaga sebičnost, ki postavi sebe v središče vsega. Mi smo že v središču Boga. Podobni smo mu, če v svoje središče postavimo druge, ne sebe. Jezus je izpolnil vso postavo in je postal zlato pravilo. Zapušča nam namreč kot oporoko, naj se ljubimo, kakor nas je on ljubil. Kdor dela tako kot on, postane sin: živi ljubezen, postavo svobode (Jak 2,12). (foto: Jože Novak)