Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 15,1-8)
Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Jaz sem prava vinska trta in moj Oče je vinogradnik. Vsako mladiko na meni, katera ne rodi sadu, odstrani; in vsako, katera rodi sad, otrebi, da rodi še več sadu. Vi ste že čisti zaradi besed, ki sem vam jih govoril. Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika sama od sebe ne more roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni.
Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu; kajti brez mene ne morete ničesar storiti. Če kdo ne ostane v meni, se vrže ven kakor mladika, in usahne; in jih poberejo, vržejo v ogenj in zgorijo. Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosite, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. V tem je poveličanje mojega Očeta, da obrodite obilo sadu in postanete moji učenci.
V evangeliju Jezus izrazi globoko intimnost z nami: »Ostanite v meni in jaz v vas.« V prvem berilu pa je omenjeno nasprotje te globoke intimnosti: pravne zahteve, izpolnjevanje Mojzesove postave in nešteto pravil.
Jezus jasno pove: »Brez mene ne morete ničesar storiti!« Kakor mladika brez trte ne more obroditi sadu, tako tudi mi brez Njega ostajamo zgolj sterilne in mrtve mladike. Vabi naju v popolno vero, v popolno zaupanje. Brez njega ne moremo premagati smrti, niti strahu, niti sebičnosti, niti osmisliti svojega življenja. On je temelj našega življenja. Samo On je vir našega življenja. Ne smemo iskati drugega vira ali mu česar koli dodajati. Kristjani, ki so prišli iz Judovstva, pa so hoteli prav to: dodajati in iskati temelj v postavi in pravilih, zapovedih, naših zaslugah in zmožnostih. Ne moremo imeti dveh temeljev ali dveh virov svojega življenja. Če verujemo v Kristusa, ne moremo več računati na obrede in izpolnjevanje pravil. Izpolnjevanje pravil ni pogoj za odrešenje. Če to verjamemo, potem trdimo, da krst ni dovolj, da smo včlenjeni v Kristusovo telo. Sveti Pavel se je na takšno pojmovanje zelo odločno odzval.
Ali to velja tudi danes. Seveda. V vsakem času. Vedno je veliko kristjanov, krščenih, ki nehote iščejo življenje v drugih stvareh in ne edino v Kristusu, ki je pot, resnica in življenje. Prepričani so, da odrešenje prihaja od zakramentov, na dnu pa so pomembna njihova prizadevanja, ki jih delajo pravične in zaslužne pred Bogom. Zelo škodljiva zmota. Če ji verjamemo, ne živimo iz tega, da vse prejemamo od Kristusa. Domišljamo si, da preden kaj prejmemo od njega, moramo Bogu najprej nekaj dati. Tak način razmišljanja se nam zdi celo dober, saj zahteva naše osebno prizadevanje in organizacijo s katerim si prizadevamo za »popolnost«. Ne zavedamo se svoje globoke nezvestobe Bogu. Če računamo na svoje zasluge, potvarjamo svoje duhovno življenje, hodimo po napačni poti. Hkrati hočemo hoditi po dveh poteh, ki ju med seboj ni mogoče uskladiti, ker sta si popolnoma nasprotni. Ali vse sprejmemo iz Kristusove roke ali pa se ločimo od Kristusa. Zato pravi: Brez mene ne morete ničesar storiti. Ne reče: Brez mene ne morete doseči lastne popolnosti ali ne morete marsičesa. Naša dobra dela lahko prejmemo samo od Njega. Ta niso naša osebna dela, ampak tista, ki smo jih od Njega prejeli.
Preden se odločimo, da bomo nekaj storili, kar se nam zdi dobro, moramo najprej vzpostaviti stik z Njim, da nam pokaže ali nam res on navdihuje to delo. Le če je tako, bo On izvršil to delo v nas. Le v Jezusu lahko odgovorimo na Božjo podaritev (milost), se ji odpremo in dovolimo, da Bog deluje v nas. To pa ne pomeni, da mi ostajamo pasivni. Dovoliti, da Bog deluje v nas, pomeni aktivirati vse naše zmožnosti pod vodstvom Svetega Duha. Vedno pa ostajajmo v resnici: tudi, ko se mi z vsemi močmi trudimo, da bi nekaj uresničili, je nujno, da Bog deluje v nas.
Zaradi tega se sveti Pavel za vse zahvaljuje Bogu. Kristjane vabi, naj delamo enako. Vse kar delamo, delamo v Kristusovem imenu. To ni zgolj naš namen, ki ustreza Jezusovemu, ampak pomeni, da delamo v moči, ki prihaja od Kristusa, zahvaljujoč navdihu, ki nam ga daje Kristus. Ker vse delamo po njem, je naša prva dolžnost, da se mu nenehno zahvaljujemo.
Iz izkušnje vemo, da takšna duhovna drža ne pride spontano sama od sebe, ampak v moči vračanja k evangeliju, ki nam pravi: Brez mene ne morete ničesar storiti. Trga je Gospod Jezus, mi smo preproste mladike, ki obrodijo sad samo, kadar smo združeni z Njim, če sprejmemo in dovolimo, da se v nas pretaka novo življenje Vstalega Kristusa.