Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 10,28-33)
Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, duše pa ne morejo umoriti; bojte se marveč tistega, ki more dušo in telo v pekel pogubiti. Ali se ne prodajata dva vrabca za en novčič? In ne eden izmed njih ne pade na tla brez (volje) vašega Očeta. Vam pa so tudi lasje na glavi vsi prešteti. Nikar se torej ne bojte! Več ko mnogo vrabcev ste vredni vi. Vsakega torej, kdor bo mene priznal pred ljudmi, bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih; kdor pa bo mene zatajil pred ljudmi, njega bom tudi jaz zatajil pred svojim Očetom, ki je v nebesih.
Sv. Agata je pričevala o Božji ljubezni do nas. Bila je mučenka = pričevalka. Izročila se je Kristusu in podarila svoje življenje tem, ki so jo ubili. Natanko to, kar dela Kristus. V tem je srčika devištva in najboljši antivirus za potrošniško zajedavsko epidemijo. Edino merilo potrošništva so naše kaprice. Sebičnost je nasprotje devištva: živim zgolj zase. Danes je moderen ta način življenja, ki ga lažno imenujemo svoboda. Živimo prevaro, da je življenje naša zasebna lastnina s katero lahko delamo kar hočemo. Telesno devištvo nič ne pomaga, če je izraz popolne sebičnosti.
Živeti za Gospoda, tako da imam rad bližnje, je krščansko devištvo ali mučeništvo. To je temeljno poslanstvo Cerkve. O tem govori sv. Pavel Efežanom. Samovšečnost in oholost sta prevari, ker nas oropata zaupnega stika z Bogom in bližnjimi. Nasvet: »Kdor se hvali, naj se hvali v Gospodu.« V tem je srčika vere in ljubezni. Ponosna in vesela sva lahko zaradi Kristusa in vsega kar On dela in podarja v naši slabotnosti in krhkosti. V življenju lahko delava nekaj za vedno dobrega samo v Gospodu, iz Njega in Zanj, ki je izbral nas in naše življenje, namesto sebe in svoje varnosti. Zato se lahko hvalimo s svojimi slabostmi, da bi v nas prebivala Kristusova moč. Po krstu sva povabljena v evharistični način življenja, ki vse oživlja: »Hvala ti Gospod, ker si se mi za vedno podaril. S kom te lahko danes razdelim?«