V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temí, a temá je ni sprejela. Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. Prišel je zaradi pričevanja, da bi namreč pričeval o luči, da bi po njem vsi sprejeli vero. Ni bil on luč, ampak pričeval naj bi o luči. Resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je prihajala na svet. Beseda je bila na svetu in svet je po njej nastal, a svet je ni spoznal. V svojo lastnino je prišla, toda njeni je niso sprejeli. Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga. In Beseda je meso postala in se naselila med nami. Videli smo njeno veličastvo, veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin, polna milosti in resnice. Janez je pričeval o njej in klical: »To je bil tisti, o katerem sem rekel: Ta, ki bo prišel za menoj, je pred menoj, ker je bil prej kakor jaz.« Kajti iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo. Postava je bila namreč dana po Mojzesu, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu. Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Bog, ki biva v Očetovem naročju, on nam je razlóžil (Jn 1,1-18 ali 1,1-5.9-14).
Jezus je prišel, da odvzame grehe, pravi prvo Janezovo pismo. Prav to izreče Janez Kristnik v evangeliju: »Glejte, jagnje Božje, ki odjemlje grehe sveta!« To je bogoslužno sporočilo za nas na začetku novega leta. Kako se boriti proti grehu? Berila nam ponudijo bogate odgovore in navdihe.
Evangelij nam pokaže kako Jezus odvzame grehe sveta: tako, da krščuje v Svetem Duhu. Janezov krst z vodo je izražal željo po očiščenju. Krst z vodo proti grehu nima nobene moči. Greh je umazanija srca, ne telesa. Le krst v Svetem Duhu nas lahko očisti in nas osvobodi notranjega zla. Jezus je ta krst uresničil s svojim trpljenjem, smrtjo in vstajenjem.
S tem nas je Kristus osvobodil greha, ki je v tem, da živimo mimo Boga in da hočemo biti boljši od svojih lažnih predstav o Njem. Jezus omogoči, da smo lahko čisti, živimo pravičnost in zavračamo greh. Pri korak stori Bog, ko nam svojo noro ljubezen pokaže v Sinu, da se lahko imenujemo sinovi in hčere. To je največji dar. Naš odovor na ta zastonjski dar pa je zavračanje greha in boj proti grehu v svojem srcu. Ker nas ljubi in nas je v globinah že preobrazil, zajel v svojo ljubezen, se lahko upremo grehu tako, da zajemamo iz Njegove besede in Njegovega Duha. Po Sinu nas je Bog že krstil v Svetem Duhu. Zato se lahko upremo grehu sebičnosti, oholosti in vse derivatom.
Bog nam je omogočil tudi upanje. Obljubil je, da bo imel njegov dar v nas čudovit razvoj: »Že smo Božji sinovi, ni pa se še pokazalo kaj bomo!« »Ko se bo razodel Sin človekov, mu bomo podobni, kajti gledali ga bomo takšnega kakor je.« Obljublja nam izredno srečo o kateri imamo trenutno zelo blede predstave. Prav ta obljuba sreče nam daje pogum in moč za težko pot. »Kdorkoli upa vanj, se tudi sam očiščuje, kakor je on čist!« V moči upanja se očiščujemo, da smo čisti kakor Kristus (sebičnosti in vasezaverovanosti, ujetosti v svojo posameznost). V moči upanja vanj, postajamo čisti, kakor je On čist. Bog najprej podari, potem vabi k sodelovanju, da se občestvo dopolni. Božja družina v Očetu, Sinu in Svetem Duhu. To v resnici smo. To je naš cilj in hkrati moč za življenje sedanjega trenutka in ustvarjalnost sredi izzivov časa.