Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 6,7-15)
Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Pri molitvi ne blebetajte kakor pogani; mislijo namreč, da bodo uslišani zaradi svojih mnogih besed. Ne postanite jim podobni, vaš Oče namreč ve, kaj potrebujete, preden ga prosite. Takole torej molíte: Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime; pridi tvoje kraljestvo; zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh; in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom; in ne vpelji nas v skušnjavo; temveč reši nas hudega. Če namreč odpustite ljudem njih pogreške, bo tudi vaš nebeški Oče vam odpustil. Če pa ne odpustite ljudem, tudi vaš Oče vam ne bo odpustil vaših grehov.«
Izaija govori o Božji besedi s podobo dežja in snega, ki se spuščajo z neba in se tja vračajo. Le Božja beseda lahko res učinkovito deluje na naše srce.
Zaradi tega nam Jezus podari res velik dar. Nauči nas svojo molitev. Mi ne znamo tako moliti, ker pa nas tega nauči sam Jezus, smo lahko gotovi, da smo v stiku z Bogom. Če bi znali z vsem bitjem vedno znova moliti Oče naš, posvečeno bodi tvoje ime, bi bili že sveti, bi bili zedinjeni z Božjo ljubeznijo, ki želi za nas najboljše. Mi seveda tega nismo sposobni, lahko pa zaupamo, da nas Jezus po molitvi, ki nam jo je zaupal, spreminja in ozdravlja. Prav ta molitev, če ji odpremo srce, nas počasi spreobrne in spremeni naše srce.
V določenih primerih te Jezusove molitve sploh nismo sposobni moliti, ker nismo v pravi notranji drži. Če ves čas živimo v prepiru in v sebi gojimo sovraštvo do drugih, Očenaša ne moremo moliti. Jezus pa nas prav takšne vabi, naj molimo za njim in skupaj z njim, tako kot nas je naučil. Njegove besede nam počasi odprejo srce, nas spreobrnejo in ozdravijo zamer in sovraštva. Besede, ki prihajajo iz Njegovih ust, vedno uresničijo cilj, zaradi katerega so bile izrečene. V tem postnem času smo znova in še posebej povabljeni, da odpremo svoja srca Božji Besedi. Če bi bila izpolnitev njegove besede odvisna zgolj od nas, bi bili upravičeno obupani. K sreči je odvisna od Njega in ne od nas. Njegovo glavno delo je najprej to, da nam podari svojo živo besedo: Jezusa Kristusa.