»In spet drugo je padlo v dobro zemljo in pognalo ter obrodilo stoteren sad« (Lk 8,8)
Premislim: Vernik je hvaležen in svoje vere ne jemlje kot samo po sebi umevne. Ostaja odprt Božjemu Duhu, ki deluje v ritmu narave in našega življenja. Privezuje nas na svojo molitev, ki jo Bog Oče vedno usliši, ker je storjena v Sinu in v ljubezni do slehernega izmed nas. Naša vera v Njem počasi dozoreva v ritmu naših življenjskih etap in človeškega zorenja v Božjo polnost.
Zahvalim se: Sv. Jožef, verni oče, hvala ti, ker si vero očetov izročil Jezusu, ki jo je dopolnil in izpopolnil. Hvala ti za odprtost Božjemu Sejalcu, ki seje tudi v naših srcih. Pomagaj nam vzkliti in obroditi sadove sodelovanja z Božjo ljubeznijo.
