»Je čas pobijanja in čas zdravljenja, čas podiranja in čas zidanja« (Prd 3,3)
Premislim: Stavbe postavimo, zrušimo in spet postavljamo. Podobno je tudi z vsemi drugimi deli naših rok. Cerkev, telo Vstalega Kristusa, pa je več kot zgradba: občestvo sinov in hčera, bratov in sester. Povezuje nas vera, upanje in ljubezen Trojice. Podobni smo šotoru, knjigi, mizi, kruhu in vinu. Nihče nas več ne more iztrgati z Njegovega srca, ki je premagalo smrt in nam vrnilo večno življenje v ljubezni Svete Trojice.
Zahvalim se: Sv. Jožef, delavec in tesar, hvala ti, ker si gradil in podiral, predvsem pa ti hvala, ker si se dal vzidati v večno svetišče, ki ga nihče ne more več podreti in ima odprta vrata in prostor za vse.
