Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 6,16-21)
Ko se je zvečerilo, so šli Jezusovi učenci k morju, stopili v čoln in se peljali na drugo stran morja, proti Kafarnáumu. Že se je bilo stemnilo in Jezus še ni prišel k njim, morje pa se je vzdigovalo, ker je pihal močan veter. Ko so prevozili nekako petindvajset ali trideset tečajev, so ugledali, da gre Jezus po morju in se bliža čolnu ter so se prestrašili. On jim je pa rekel: »Jaz sem, ne bojte se!« Radostno so ga torej vzeli v čoln in takoj je bil čoln pri kraju, kamor so pluli.
Tudi današnji evangelij nam pokaže pripravo učencev na skrivnost Jezusove smrti in vstajenja. Jezus, ki hodi po vodi, je predpodoba Vstalega, ki gre zmagoslavno preko smrti. Sveto pismo smrt velikokrat primerja z morjem. S tem na simboličen način spregovori o trpljenju in stiski smrti. V morju se človek lahko utopi, Jezus pa po morju hodi in se ne utopi. Predstavljen je kot zmagovalec nad smrtjo.
Morje je bilo razburkano, ker je pihal močan veter. To je podoba strašnega trpljenja zaradi katerega so se vsi Jezusovi učenci razbežali. Jezus pa prav skozi nevihto hodi po vodi in se približa čolnu. Učence je strah, enako kot jih je bilo strah med Jezusovim trpljenjem in v trenutku njegovega vstajenja. Jezus pa pride k njim in jim pravi: »Jaz sem. Ne bojte se!« Po trpljenju se je Vstali Jezus predstavil kot zmagovalec nad smrtjo in nam govori: »Jaz sem. Mir z vami! Ne bojte se!«
Evangelist Marko pravi, da so se Jezusa, ki je hodil po vodi, učenci po vstajenju ustrašili kot da je prikazen. Luka zapiše, da so učenci, ko so videli Vstalega Jezusa, v strahu mislili, da vidijo prikazen. Jezus jim mora dokazati, da je resnično on in jih pomiriti.
Potem, ko so ga spoznali, so ga hoteli vzeti k sebi v čoln, ta pa je hitro prišel do obale, kamor so bili namenjeni. Ko sprejmemo Jezusa v njegovi skrivnosti trpljenja in vstajenja, smo dospeli na drugi kraj: resnično lahko najdemo Božjo luč in mir. A sprejeti moramo Jezusa kot zmagovalca nad smrtjo, kot tistega, ki je po smrti Vstali. Sprejeti moramo njegovo skrivnostno navzočnost, ki je nenehna in stoodstotna za vsakega človeka na tem svetu. »Jaz sem, ne bojte se!«
Prosimo Vstalega, da bi ga prepoznali v svojem življenju, ko se nam bo predstavil kakor tisti, ki hodi po vodi. Izročimo mu svoje strahove, da se bomo lahko prepustili zaupanju Vanj in v njegovo zmago.