Iz svetega evangelija po Marku (Mr 7,31-37)
Tisti čas je odšel Jezus iz pokrajine Tira in prišel skozi Sidon h Galilejskemu morju sredi pokrajine Deseteromestja. Pa mu pripeljejo gluhega in nemega in ga prosijo, da bi položil roko nanj. Vzel ga je od množice vstran, mu vtaknil prste v njegova ušesa in se mu s slino dotaknil jezika; in pogledal je v nebo, zavzdihnil in mu rekel: »Efeta!« to je: »Odpri se!« In kar odprla so se mu ušesa in razvezala se je vez njegovega jezika in je govoril prav. Naročil jim je, naj tega ne pravijo nikomur; pa bolj ko jim je naročal, bolj so razglašali. In na vso moč so strmeli, govoreč: »Vse je prav storil: gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo.«
Vsaka skušnjava je nepoznavanje Boga ali napačna predstava o Bogu. Kača, skušnjavec, nam spretno vsili lažno podobo o Bogu: Bog je ljubosumen, sovražnik svobode, sovražnik spoznanja. Skušnjavec začne s pretiravanji glede zakonitosti, ki jih je Bog postavil: »Ali res ne smeta jesti od nobenega drevesa v vrtu?« S tem namiguje, da Bog, kolikor le more, omejuje naše blagostanje in to kar je za nas dobro. Ženska skušnjavcu odgovori, da samo od drevesa v sredi vrta ne smeta jesti. To pomeni, da smo svobodni v mnogih stvareh, le naše bitje nam v bistvu ne pripada, kajti njegovo središče je vedno Bog. Skušnjavec odvrne: »Ni res. Ne bosta umrla, če bosta postala od Boga neodvisna. Še več, Bog ve, če bosta ta sad jedla, se vama bodo odprle oči, in bosta kakor Bog.« Pove jima, da je Bog ljubosumen in noče, da bi mu človek postal podoben.
Resnica je ravno nasprotna. Bog je ustvaril človeka po svoji podobi in hoče, da mu človek v največji možni meri postaja podoben. Bog nas brani pred vsako skušnjavo, ki bi nam onemogočala našo podobnost z Njim.
Tudi nas skušnjava najde po dvomih v Boga, ko sprejmemo lažno podobo Boga. Ko začnemo dvomiti v Božje namene in si ustvarimo Boga po svoji lastni podobi: nevoščljivega, ljubosumnega, ki nam ne želi dobro, ampak hudo, postanemo ranljivi za vse ostale skušnjave, ki vedno temeljijo na sebičnosti: postavljamo se za središče vsega, iščemo lastno dobro in ne tega, kar je resnično dobro. Ženska je videla, da je drevo dobro za jed, prijetno za pogled in vredno poželenja za dosego modrosti.
Evangelij nam predstavi resnično podobo dobrega Boga. Ne onemogoča nam rasti in se odpirati, ampak nas odpira in vabi v rast. Današnja ključna beseda je: Odpri se! Skušnjavec trdi, da je Boga strah, da bi se moškemu in ženski odprle oči. Jezus gluhonememu odpre, da spoznava resnico. Beseda: Odpri se!, je bila dana vsakomur izmed nas pri krstu. Bog nas osvobaja in omogoča, da se naše življenje razvije in smo lahko v stiku z Njim. Odpri nam srce, Gospod. To je tudi Božja največja želja: Odpri se! Kakšno veselje, Bog nam odpira srce. V tem je naša poklicanost: odpreti se svetu, odpreti se ljubezni, odpreti se resničnemu spoznanju Boga, ki je ljubezen, luč v kateri ni teme.