»Ko ga je Peter zagledal, je rekel Jezusu: »Gospod, kaj pa ta?« (Jn 21,21)
Premislim: Kot otroci smo se med brati in sestrami vedno primerjali, kdo je dobil več hrane, dela, pozornosti ipd. ipd. To smo staršem tudi očitali. Bog pa vsakomur izmed nas daje prav toliko milosti in Duha, da lahko v današnjem dnevu z njim sodelujemo in se nam ni treba z nikomer primerjati. Dano nam je veliko več, kakor potrebujemo. Če se mu zahvaljujemo, primerjanje samo odpade in srce zadiha.
Zahvalim se: Sv. Jožef, hvaležen možak, hvala ti za tvoje vsakdanje zajemanje iz Božje moči in Duha, ki ti je bil dan. Nauči tudi mene, da se ne bom primerjal, razen z Očetovo ljubeznijo.